PIVO za več ustvarjalnosti

image: http://7bigspoons.com

Verjetno lahko naštejete več znanih umetnikov, ki so radi pregloboko pogledali v kozarec, kot pa znanih računovodij ali ekonomistov!? Da zadeva ni kar tako, bi naj potrjevale nedavne znanstvene raziskave, ki nakazujejo, da pivo, dva, ob dobri družbi spodbujajo ustvarjalnost.

Znano je, da najbolj ustvarjalni ljudje posedujejo sposobnost sproščanja miselnih blokad in umirjanja dejavnosti leve možganske polovice. Raziskave kažejo, da imajo zmerne količine konzumiranega alkohola podobne učinke. Omogočajo boljše osredotočanje na stvari, ki so za posameznika bistvene in pozitivno vplivajo na njegovo ustvarjalnost. 

Za ustvarjalnost in inovativnost so ključne sposobnosti vzpostavljanja povezav med različnimi stvarmi. Raziskave kažejo, da zmerno pitje alkoholnih pijač omogoča ravno to. Umirja delovanje leve polovice možganov, odgovorne za analitično razmišljanje, občutek za čas in linerani način razmišljanja in delovanja, hkrati pa s stimulacijo desne polovice možganske hemisfere, spodbuja intuicijo, vzporedni način razmišljanja in ustvarjalnost.

Več o raziskavi na: http://www.fastcompany.com/3010393/leadership-now/does-drinking-beer-make-you-more-creative

Moja delovna miza danes ob 12.30

Messy?

Osnova vseh družbenih problemov so v sebe prepričani bedaki in fanatiki

Vir vseh problemov na tem svetu so v sebe prepričani bedaki in fanatiki, ter dvomov polni pametni in pošteni ljudje.

Bertrand Russell, angleški filozov, mislec in zgodovinar

Odklopite se! Nenehna izpostavljenost virom novic in informacij spreminja strukturo vaših možganov

V zahodnih, “razvitih” družbah je prisoten trend spreminjanja življenskih navad, zlasti na področju prehranjevanja. Vedno bolj se zaradi boljšega počutja in zdravja izogibamo sladkorju in maščobam v prehrani.  Na nesrečo pa se večina ne zaveda neke druge, zdravju sodobnega človeka preteče nevarnosti. Tako nevarnost predstavlja konstantna vsesplošna izpostavljenost informacijskim virom najrazličnejših, takšnih in drugačnih novic, ki za posameznikovo duševno zdravje predstavlja podobno nevarnost, kot izpostavljenost sladkorju v prehrani. Dnevno smo izpostavljeni najrazličnejšim informacijskim virom, ki skrbijo za našo obveščenost, nas “oskrbujejo” s kratkimi novicami in informacijami, ki pa so za večino nas v splošnem irelevantne, nepomembne, nanje ne moremo vplivat in ne spodbujajo oz. celo omejujejo posameznikovo kritično razmišljanje. Permanentno “doziranje” majhnih količin informacij, kjerkoli in kadarkoli, človeški um ne dojema kot obremenitev, ker pa gre za konstantno in trajno izpostavljenost predstavlja prikrito nevarnost za človeški organizem, ki se je ne zavedamo. Podobno, kot se dolgo nismo zavedali nevarnosti tudi malih količin sladkorja, ki ga lahko danes zaužijete praktično z vsakim obrokom industrijsko pripravljene hrane.

Za razliko od prebiranja knjig in daljših sestavkov, ki zahtevajo razmišljanje, lahko absorbiramo skoraj neomejeno količino kratkih novic iz najrazličnejših virov.

Trend informiranja kjerkoli in kadarkoli dejansko vodi v dezinformiranje. V borbi za slišanost, medijski viri težijo k ekskluzivnosti, zaradi česar težijo k pretiravanju in dramatiziranju, kar posledično privede do brisanja realne slike dogodkov, izpostavljajo se manj pomembne stvari, pomembna dejstva in bistvo ostaja prikrito. Posledično lahko govorimo, da informiranje na nivoju konzumiranja vseprisotnega informiranja iz najrazličnejših virov, predstavlja a tudi zavajanje in vodi posameznike k sprejemanju napačnih zaključkov.  Natančnejše raziskave kažejo, da so kratke novice za posameznike v splošnem irelevantne. V tem pogledu se je zanimivo vprašat, koliko od več 1000 novic, ki ste jih bili deležni v preteklem letu, je vplivalo na vaše odločitve do te mere, da se je zaradi njih vaše življenje bistveno spremenilo?!

Mediji nas prepričujejo, da informacije, ki jih ponujajo predstavljajo konkurenčno prednost. Realnost je drugačna, preobilica pogosto predstavlja omejitev, hkrati pa povzroča vrsto odvisnosti, zaradi česar lahko pri posameznikih daljša prekinitev dostopa do informacijskih virov povzroči tudi tesnobne motnje.

Konstantna izpostavljenost informacijskim virom in novicam najrazličnejših vrst predstavlja za posameznika psihično in fizično obremenitev.  Dramatične zgodbe z poudarjanjem negativnih dogodkov in dejstev, zvišujejo raven kortizola, ti. stresnega hormona, kar pa ima v danih okoliščinah negativen vpliv na telo, zvišuje raven krvnega tlaka, krvnega sladkorja in negativno vpliva na imunski sistem.

Izpostavljenost raznovrstnim kratkim novicam vodi v pristranskost, zaradi poenostavljenega interpretiranja dejstev, ki so mu izpostavljeni informacijski viri v želji po ekskluzivnosti in opaznosti. Govorimo lahko o blokadah kritičnemu razmišljanju. Razmišljanje namreč zahteva koncentracijo, viri kratkih novic, pa so s svojimi “nasilnimi” prekinitvami s katerimi posegajo v posameznikov miselni tok, vse prej kot spodbuda razmišljanju. Raziskave kažejo, da tovrstna izpostavljenost spreminja fizično strukturo možganov, kar ima na dolgi rok za posledico, zmanjšanje zmožnosti, absorbiranja in razumevanja daljših tekstov in knjig. Soočanje z novicami o dogajanjih na katera ne moremo vplivat, nas delajo pasivne in spodbujajo pesimizem in depresijo  in zavira ustvarjalnost. 

Odpovedat se jutranjemu časopisu, dnevnim novicam, jutranjim "news mailom", večernim TV poročilom ....? Vredno poizkusit :).

Vir:

Rolf Dobelli, Avoid News, Towards a Healthy News Diet http://dobelli.com/wp-content/uploads/2010/08/Avoid_News_Part1_TEXT.pdf Rolf Dobelli The Guardian, Friday 12 April 2013 News is bad for you – and giving up reading it will make you happier,  http://www.guardian.co.uk/media/2013/apr/12/news-is-bad-rolf-dobelli

Na sončno nedeljo, na nogometno tekmo v Slovenj Gradec - deklice U14 - 14.4.2013

Lepa aprilska nedelja in nogometno tekmovanje v Slovenj Gradcu, ki smo se ga udeležili  starši članic ŽNK Maribor , kot navijači in  ekipa deklic U14



Ekipa ŽNK Maribor U14, - tekma 14.4.2013, Slovenj Gradec

Urška Ploj
Pia Kovačič
Nastja Grager
Manja Grager
Lara Puklavec
Neja Lah
Lea Muhič
Urška Bratušek
Zala Meršnik

Trener: Peter Grgan

Ovce

Problem, ki ga imamo prebivalci dežele na ti. sončni strani Alp, je v tem, da znamo skrbet vsak za svoj vrtiček, pri tem smo zelo pridni, prizadevni, in dobri, s svojega vrta morda damo kaj tudi bližnjemu sosedu. Vendar, če se je potrebno aktivirat izven teh okvirjev, če je potrebno naredit karkoli kar se nas v danem trenutku morda ne tiče osebno, pa vendar vemo, da je prav in koristno za skupno in splošno dobro, pa ne zmoremo potrebne energije in zavesti za skupno delovanje. Ne dojemamo, da nam lahko gre kot posameznikom bolje le, če gre  dobro tudi ostalim članom skupnosti katere del smo. To je značilno tako za tiste v vrhu slovenske politike, ki že leta, kljub temu da smo jim dali zaupanje in mandat za delo v naše skupno dobro, skrbijo le za svoje koristi, kot za "rajo", ki je vzgojena tako, da se ponižno odreka prizadevanjem za boljše,  da ji le ne bi šlo slabše.
Kako hudo nam bo moralo iti za nohte? Kako globoko bomo morali pasti, da se bomo znali povezat, poiskat skupni imenovalec in naredit nekaj ne le za svojo rit, ampak za dobro vseh nas, naših otrok ... ?
Ne razumem splošne nezmožnosti vztrajanja v prizadevanjih, pomanjkanja podjetnosti in proaktivnosti, tiste, ki pa si upajo, pa hitro etiketiramo s takimi in drugačnimi oznakami, samo, da bi upravičili svojo pasivnost in apatijo. Pri tem imam v mislih aktivnosti Sanjina Jašara, ki smo jim priča v zadnjem času in jih mnogi dojemajo kot ekstremne, neprimerne, njega pa označujejo kot klošarja, balkanca, pritepenca, brezdelneža ... Jaz ga osebno ne poznam, ne poznam njegove zgodbe, interesov, kdo stoji ali ne stoji za njim in ga podpira .... vendar, ga brez težav lahko sprejmem kot idealista, ki  verjame v to kar počne in nenazadnje počne dokaj dobro. Vztrajno, na svoj način, drami zaspano, paralizirano slovensko "rajo" in prebuja slabo vest pasivnosti. Motijo nas iste stvari, v sebi čutimo isto žejo po spremembah, vendar naredit nekaj konkretnega za to, jasno in glasno povedat kar misliš, čutiš, je očitno preveč . Zakaj? Kako daleč bo še treba past, da bo dovolj? Samo "lajkanje" pa "tvitanje" ne bo dovolj, je pretiho.

Martin Luther King, je dejal nekako tako: "Največja tragedija ni vreščeč hrup slabih ljudi, temveč apatična tišina dobrih!"